Bogastvo pohoda

Bo rekel kdo, da Anina pot v Dobrni ni za planince. Pa je bila lepa in zanimiva za vseh 28 pohodnikov, ki smo se zbrali v središču Dobrne in krenili v mrzlem sončnem nedeljskem jutru dogodivščinam nasproti. Res nismo presegli 1.000 m nadmorske višine, a vseeno je bila pot poučna in zanimiva. Pri jami Ledenica, kjer so nekoč naravno hladili pivo z bloki ledu, ki so ga »varili« v stari stavbi, mimo katere smo tudi mi pohodniki šli. Tam smo se »salonsko« povzpeli po lesenih stopnicah in mimo slapa Drenovec prešli v ravninico in preko mostička navzgor. Šli smo mimo poučnih tabel, ki so opozarjale na naravne znamenitosti voda in dreves. Res bogata učna pot! V črni Šumejevi kuhinji smo podoživljali stvari iz preteklosti, a tudi lep način življenja. Sledila je pot v gozd, preko travnika mimo lepih hiš pripetih na pobočja, mimo Švabove kapelice in po manjšem vzponu smo prispeli do cerkve Sv. Miklavž. Tja gor so nas vodili zanimivi »veliko krajni« klobuki na drevesih. Tudi mimo zapuščene vile Ružičke smo se preko mostička čez Dobrnico vrnili na začetek poti po dobrih štirih urah hoje.
Ko sem zapuščala avtobus, sem se ozrla po pohodnikih v avtobusu in na njihovih obrazih prebrala zadovoljstvo in veselje, ker smo skupaj z vodnico Alenko doživeli res lep bogat in sproščen dan, morda zato, ker naša pričakovanja niso bila velika, a se je izkazalo, da so bogato obrodila. Še mali ne petletni Blaž in sestrica Špela sta bila sveže in nasmejana.