Na izviru reke Sotle in Donački gori

Kaj je cilj naših pohodov? Glavni je hoja, to se ve, in razgibavanje, če pa je možnost, še raziskovanje. Raziskali smo že kje je izvir Mure, Dravinje, pred kratkim pa še izvir Sotle. Na južnem pobočju Maceljske gore, obdan s kamenjem prihaja na dan skromen vir vode, ki teče nato pod zemljo in se razvije v mejno reko Sotlo med Slovenijo in Hrvaško. Prav tu smo se ustavili, odpočili in debela bukev je pritegnila pogled pohodnikov, saj je na njej raslo vsaj deset velikih lesnih gob. Mimo tega drevesa smo se povzpeli navzgor do samega grebena gore, kjer smo se po lepi poti sprehodili kar lep kos poti in občudovali pred sabo prelepo od tod vidno »ošiljeno« Donačko goro. Po strmem spustu in prečkanju ceste smo se znova »pognali« v hrib, tokrat na že dolgo želeno Donačko goro. Ker pa se vsi le nismo imeli še toliko moči in osvojiti ta lepi vrh gore (ima kar tri vrhove), so se naše poti na določen mestu razšle. Del pohodnikov se je pognal direktno proti vrhu, drugi so obkrožili goro, le manjši ženski del pa se je namenil iti mimo cerkve Sv. Donata in do Rudijevega doma. Imeli smo izjemno srečo z vidljivostjo, kajti videli smo pokrajino daleč naokoli. Ampak kdo bi si mislil, da modrasi decembra še spijo, a mi smo ga imeli srečo opazovati, ko se je grel na toplem decembrskem soncu, kmalu pa se je odpravil v skrito zavetje pod kamenje. V planinski dom, kamor smo končno prispele, so se že zbirali naši pohodniki, ki so ubrali druge poti proti vrhu. Sledil je počitek, kavica, čaj in malica ter vesel razgovor. Ampak morali smo zopet na pot in priti do našega avtobusa, ki nas je čakal ob vznožju gore. Vrnili smo se domov dobre volje, kajti za nami je bil en lep pohod, obdarjeni smo bili še z lepim vremenom in toplim sončkom.