Oh te noge

Od kar veliko hodim, me ljudje ustavljajo in mimogrede steče pogovor:»Dober dan!«Sledi isti odgovor in:»Kam pa, kam?«»Grem malo pretegnit noge.«»Ja slišim, da veliko hodite.«» Seveda, kar veliko, doma ljudje umrejo…«, se zasmejiva obe.» Jaz pa ne morem hodit, me bolijo noge, verjetno imam obrabo sklepov.«»To je bolezen današnje dobe, preveč sedenja, vožnje z avtomobili, sedenje pred televizorji in računalniki, a sklepe je potrebno mazati,« začnem predavanje.»Se strinjam, a kaj ko me noge bolijo v mečih, … pa strah me je iti sama v gozd, tudi psi so nevarni…«»Namažite noge z vražjim krempeljcem, masirajte jih od gležnja proti kolenom, ali pa namočite s sivko v olivnem olju.«Vsa vznesena ji natrosim še več možnosti, a glej, ženska me posluša, preveč govorim. »Ja, vse to je res, bom res morala nekaj začeti.«»Pa me pokliči, če se odločiš, veš hoja krepi kosti, srce, vsak dan 5000 korakov pa bodo tudi žile bolj prožne…«.»Lepo, da sva se srečali«.»Adijo!«A sem bila nesramna ali vsiljiva s svojim predavanjem? Šla sem domov in zjutraj zazvoni telefon: »Halo! Jaz sem tukaj, včeraj sva se srečali, a imaš slučajno malo časa?«»Ja, imam ga, ja takoj pridem!«Pa sem dobila sopotnico, šli sva najprej na krajši sprehod v gozd, nobenega predavanja, noge me niso bolel, strah je bil premagan, pa tudi psov ni bilo nikjer.