Bili smo na Lisci

Kot bi trenil smo se zjutraj na našem zbirališču odločili za pohod na Lisco. Vodnice Vide ni bilo, ker je imela druge obveznosti, pa so zato vodstvo vzeli v svoje roke moški, kot so: Slavko, Zlatko, Zdravko in Franci. Prva postaja je bila Jurklošter pri razvalinah samostana. Albina je na vsak način hotela sprazniti svoj pekač z jabolčnim zavitkom, a komanda NE je obveljala. Moški so si ogledovali zemljevid in se odločili za pot. Strah me je bilo, ker so rekli, da je pot strma in dolga. Pred vzponom smo se okrepčali z Albininim jabolčnim zavitkom, nato pa krenili navkreber skozi gozd. A pot hitro mine, če s kom med hojo poklepetaš. Kmalu se na širnem travniku se pokaže tabla z napisom Lisca 25 minut. Ko bi vedeli, kako sem se oddahnila. Korajžno sem se odpravila naprej, kajti do vrha nas loči manj kot pol ure. Kmalu se ena od pohodnic oglasi in reče: »Glej kočo!« Še malo strmine in že smo bili na »piknik placu«. Bil je prekrasen razgled na vse strani neba. Videli smo Raduho, Stolpnik, in še in še, pod nami pa smo opazovali reko Savo. Svet je res lep, svet je čudovit! Juhej, spet smo osvojili še en vrh. Čaj v koči se nam je prilegel, prav tako gobova juha in ajdovi žganci, pa tudi kava in še malica iz nahrbtnika. A nazaj bomo že vzdržali, saj nas v avtu čaka še Albinin zavitek, pa še en kozarček rdečaga so bile deležne ženske. Do doma smo zdržali in prav je tako.