Okoli Boča

Boč, ta Boč, ki je tako razpoznavna gora daleč naokrog, je bil naš naslednji četrtkov izziv.
»Okoli Boča bomo šli, najprej do Babe, potem pa na levo okoli Boča do koče.« je dejala Vida
»Ali je ta Baba lepa in mlada?« je nekdo od pohodnikov čisto resno vprašal. Nastal je smeh, kajti vsi smo vedeli za to »babo«.
Pa smo krenili lepo v koloni gor po grabnu – po Detičkovi poti, tudi dež nam je grozil in prve redke kaplje so nas poškropile. Oh, pa saj smo tu na ravni cesti! Malo spijemo in krenemo po lepo speljani prečni poti pod vrhom, pod nami je bila strmina, zato je bila potrebna pazljivost na poti po obronku. Pod nami je bilo slišati vlak, dol smo videli Poljčane, potem že Studenice, na drugi strani smo videli Kostrivnico, pa Podplat in tudi del Rogaške Slatine. Malo nam je zagodla orientacija, prehitro smo se obrnili na levi odcep in seveda zašli in končno le našli izhod na markirano pot. Vrh smo tokrat razen Franca izpustili, a se bomo še kdaj v bodočnosti vrnili in se nanj povzpeli. Ko se le »priplazimo« do ceste, ugotovimo, da razen Francija tudi Milana ni med nami. Ni nas posebej skrbelo, kajti oba sta izkušena planinca in bosta do planinskega doma že znala priti. Na začudenje, je bil Franci ob našem prihodu že v domu, Milan pa je tudi prišel kmalu za nami. Oba sta šla »malo po svoje«. V koči se odžejamo, spijemo tudi vsem tako priljubljeno kavico, potem pa se vrnemo na izhodišče. No, takšne so naše poti, v gorah ali kjerkoli, vedno se vrnemo na izhodišče in potem na svoje domove. Tokrat nas je prav na izhodišču, ko je bil pohod za nami »dosegel« pravi naliv. Imeli smo srečo, vreme je zdržalo, pot okoli Boča prehojena! A drugi teden nas čaka nov izziv!