Ko se srečamo

Tokrat smo se razdelili v dve skupini. Večja skupina se je podala mimo starega gradu po zasneženi cesPrve snežinke so nam naznanile, da se bliža konec leta, zato smo potrebni malo sproščenega dela naših četrtkovih pohodov, ki jih je bilo do sedaj toliko kot je četrtkov v letu in s 525 udeležbami. ti proti prelazu pri Čažu in potem navzdol do bivšega lovskega doma, kjer je sedaj okrepčevalnica pri Azizu. Druga skupina pa je krenila na pot iz Tepanja in skoraj istočasno smo prišli na cilj. Kot da se po dolgem času vidimo, smo se pozdravljali si mahali in se veselili snidenja. Objem, poljub na obe strani lic kot v Uzbekistanu, samo da se tam poljubljajo še večkrat. Smešno, a veselo in sproščeno je potem to naše srečanje v koči potekalo za mizo, ob penini, rogljičkih, slanikih… Lepega in iznajdljivega novoletnega darila smo se razveselili kot otroci. S tem zaključkom pa se naša četrtkova srečanja ne zaključijo, kajti že naslednji četrtek sledi nov pohod. Pot nas bo peljala le kdo vedi kam in hvaležni bodimo, da nas noge tako ubogajo.

Nada Kovač