Planinski humor

Na Gorenjskem, pri kmečki hiši: “Oprostite, lahko dobim kozarec mrzle vode?” “Lahko, toda sosedje imajo bolj mrzlo vodo kot mi.”

“Kaj dobiš, če skočiš z vrha Triglava v globino?” “Nagrobni spomenik!”

Pavel in Tone, stara planinca, sta se srečala po daljšem času in Pavel je vprašal: “Tone, na kateri vrh si se nazadnje povzpel?” “Na venerin griček!”

Sin je rad planinaril in nekega dne je na višji hrib s seboj vzel očeta. Po težkih mukah in celodnevni hoji ga je spravil na vrh hriba. “Očka, poglej no, kako lepo je spodaj!” “Butec! In zato si me peljal sem gor, da mi poveš, kako je spodaj lepo?”

Mladina se je vračal iz gora. Srečali so kmeta in ga vprašali: “Ali gremo lahko po tejle bližnjici, da bomo ujeli avtobus, ki odpelje ob osmih?” “Lahko, lahko!” jim je dejal. “Če bo na pašniku bik boste na avtobusu lahko že ob sedmih!”

“Kaj boš kaj delal preko poletja?” “Sinu sem kupil zmaja, pa ga bova spuščala. In ti?” “Tudi jaz bom taščo peljal v gore.”

Meščan je prvič v gorah. Sreča pastirja, ki sedi na štoru in pase krave. “Oprosti, mi lahko poveš koliko je ura?” vpraša meščan pastirja. Pastir z rokami zagrabi za kravje vime, se skloni in pove: “Petnajst minut do treh.” “Neverjetno! Kar po kravjih vimenih ste točno ugotovili koliko je ura?!” “Ne, kravje vime sem le nekoliko premaknil, da sem videl na zvonik v dolini.”

“Zakaj imajo na Gorenjskem toliko gora in hribov?” “Ker so vse grabili k sebi!”

Mož je prvič popeljal ženo na dopust v hribe. Ko sta prišla na vrh gore je mož veselo dejal: “Poglej okoli sebe, draga! Ali ni čudovito?” “Ne!” je jezno odgovorila in hlastala za zrakom. “Če odmisliš gore in gozd je ravno tako kot doma!”

Planinec na poti preko pašnika na planoti. Na pašniku zagleda pastirja, pastir pa na vso moč kriči: “Franci! Franci!” Planinec pristopi k pastirju in vprašal, koga kliče. “Prijatelja, ki je pastir na drugi planoti!” je povedal pastir. Planinec se ozira naokoli in nikjer ne vidi drugega pastirja. “In kje je ta vaš prijatelj?” “Poglejte, tamle!” reče pastir in mu pokaže majhno točko na nasprotnem hribu. “Kako pa veste, da je to Franci?” je skeptičen planinec. “Ja, kdo drug pa bi še lahko bil tam gori!” Planinec iz nahrbtnika vzame daljnogled, pogleda pastirja na nasprotnem hribu, nato pa izroči daljnogled pastirju in mu reče: “Zdaj se pa le prepričajte, če je pravi!” Pastir vzame daljnogled v roke, pogleda na hrib in z povsem normalnim glasom reče: “Franci.”

Gorski vodnik skupini pohodnikov razlaga življenje v naravi, v gorah. Opozori jih tudi na dve živali, ki ju lahko med pohodom srečajo, in sicer na kozoroga in gamsa. Končno se je odločil tudi, da jim pokaže kako se živali oglašata. “Takole se oglašajo gamsi” je dejal, dal dva prsta v usta in zapiskal, “takole pa kozorogi” in zapiskal še enkrat. “Me pa res zanima, kako si prednje tace vtaknejo v usta!” se oglasi ena od pohodnic (morda je bila celo blond).

“Tukaj je bil lani sijajen eho,” reče turist v gorah. “Le kako to, da ga letos ni?” “Umrl je,” mu odgovori gorski vodnik.

Gorenjski planinci so se odpravili v hribe. Pri vzponu na visoko goro so se zaplezali in poklicali pomoč. Ko so reševalci prišli v steno nad njimi je eden od reševalcev zavpil: “Mi smo od Rdečega križa!” “Ne rabimo pomoči!” so vsi v en glas zavpili Gorenjci.

Prijatelja Tone in Aleš se odpravita v gore. Tone je star izkušen planinec, Aleš pa je začetnik. Ko sta previdno stopala po stezici nad prepadom je Tone povedal prijatelju: “Veš, lani mi je tu v prepad padel vodnik.” “In ti mi to poveš kar tako brez občutka? Meni se pa tako noge tresejo, da komaj stojim” “Saj je bil že star in nekaj strani mu je manjkalo.”

“Jure, kje si bil pa letos na morju?” “V hotelu Prisank!” “Ta hotel je pa v Kranjski Gori, ne na morju!” “A zato nisem mogel najti plaže?”

“Slišala sem, da je tvoj oče na počitku v gorah!” je soseda rekla dvanajstletnemu Primožu. “Ne, narobe ste slišali. Z njim je tudi mama!”

V turistični agenciji. Moški vpraša: “Za svojo ženo iščem zdravilišče v gorah. Mi lahko priporočate kakšno zdravilišče, kjer obstaja nevarnost plazov?”

“Tone, saj ti imaš vendar obrnjen zemljevid!” “A zato sva v Kranjski gori namesto na Pohorju!” je ugotovil Tone.

“Silva, kako to, da si šla v gore na smučanje, če tam ni niti 5 cm snega?” “Snega res ni bilo 5 cm, spoznala pa sem simpatičnega fanta, ki ima 25 cm.”

Zakonca na popotovanju. Ko potujeta v dolini nad katero se vzpenjajo mogočne gore, žena reče: “Dragi, kako lepo! Kar brez besed sem ostala!” “Super! Potem bova pa kar tu ostala!”

“Zakaj je na Gorenjskem toliko gora?” “Ker je Gorenjec izgubil tolar, zdaj pa rije po zemlji in ga išče.”

“Ali mi lahko poveste, kako pridem najhiterje na Triglav?”

“Tako da ves čas tečete.”

Vprašanje: Kaj naj naredi plavalec v morju ko zagleda pred seboj morskega psa?- Odgovor: Ukvarja naj se s planinstvom!.

Anica vpraša prijateljico, ki se je vrnila z medenih tednov v hribih: “Ali je bilo zgoraj lepo?” Prijateljica ji odvrne: Ne vem, skoraj ves čas sem bila spodaj”

Vprašanje: Imam eno samo nogo, pa sem vendar prišel lani z njo na Triglav! Ali je to izjemen primer? – Odgovor: Načelno da, saj ste šli na njega tudi brez glave.

“A verjameš, da pridem na vsak hrib prej gor kot dol?” “Tega ti pa skoraj ne morem verjeti! Da imaš takšno kondicijo?” “Saj tudi ti prideš prej gor kot dol! Vsakdo mora priti najprej gor.”

Turist pride v Trento in vpraša domačina. ” Kakšno je tukaj podnebje?” “Odlično! Ko sem prišel sem nisem mogel niti govoriti, niti jesti, niti hoditi. Pa me poglejte sedaj, kakšen sem!” “Neverjetno! Ali ste že dolgo tukaj?” “Od rojstva.”

Vprašanje: Kakšni plazovi so najnevarnejši v gorah?- Odgovor: Načelno vsi, najbolj pa tisti, ki vas zasujejo.

Planinec se hvali prijatelju: “Včeraj je tako deževalo, da sem bil ves moker, le dežnik je ostal popolnoma suh” “Tega ti pa ne verjamem.” ” No ja dežnik sem pozabil doma.”

“Danes bo lep dan, to pa ni dobro.” ” Zakaj ne ?” Rečeno je bilo, da nas bo lepega dne vse hudič vzel.”

Človek hodi v gore, da se tam posmehuje sam sebi, ko se mu tresejo kolena.

Friedrich Nietzsche

Starejši planinski par se sprehaja po planinski poti, pri tem pa obujata spomine iz svoje mladosti. MOŽ: “No draga se spomniš tukaj za tem plotom si mi prvič podarila cvet svoje ljubezni.” ŽENA: “Seveda dragi, kako bi mogla pozabiti te čudovite trenutke”. MOŽ: “Mogoče bi pa danes lahko to zopet ponovila?” ŽENA: “Zakaj pa ne, v spomin na najino mladost.” Po končani medsebojni obdaritvi pa mož pravi ženi. MOŽ:” Madona draga, danes si pa bila veliko bolj živahna, kot pred 50 leti.” ŽENA: ” Dragi le kako nebi bila, pred 50 leti je bil to navaden plot, danes pa je električni pastir.”