Za veliko sreče je potrebnih malo stvari…

Sonce se je sramežljivo skrivalo za meglicami, ko smo hodili po Dravinjski dolini do Nove vasi. Lepo preorane njive so nam vzbujale upanje, da bodo v naslednjem letu bogato obrodile. Naše misli pa so že splavale v Gačnikov hram, kamor smo bili namenjeni na vesel zaključek četrtkovih druženj in pohodov, kjer se bomo veselili uspešnega leta brez omembe vrednih padcev. No, nekaj jih je bilo, toda končali so se le s kakšno manjšo prasko ali odrgnino… Ker pa vse naše pohodnike vedno zanima, kje se bomo ustavili in imeli malico, smo se tokrat ustavili v Čerjakovi gorci, kjer nas je že pozdravljalo toplo sonce. Ko smo lezli po hribu navzgor, se je sonce že kazalo izza oblakov kot ogromna krogla, zato se je kmalu megla le umaknila. Naredil se je lep sončen dan. Lahko bi rekli, da imamo Četrtkovci skoraj vedno srečo z vremenom. Večina pohodov je »sončna«. Pred nami se je razprostirala Žička dolina z Zbelovsko goro in Bočem v ozadju. Kot se spodobi smo nazdravili s penino in se podkrepili z rogljički, ki so hitro izginjali. Tudi kavico nam je postregla Stanka. Le kdo je kriv za vse to, se ve.
Za trenutek se mi je zdelo, da smo najsrečnejši ljudje na svetu, tako enotnih misli, želja in spoštovanja. Hoditi smo začeli v megli, a kmalu se je naredil sončen dan in še manjše vzpetine so nas ločile od Gačnikovega hrama, kjer smo se od veselja in lepote skoraj »razpočili«. Vonj po domači hrani nas je povabil za mizo in začelo se je kosilo. Obilo vsega dobrega, posebno še dobre volje je bilo in sedemindvajset Četrtkovcev je najprej nazdravilo, na kar nas je pozdravil dobri stari Dedek Mraz z angelčki iz »nebes«. Vsem so razdelili vrečke za spomin, napolnjene z jabolkom, žemljico in kivijem – malico, ki jo potrebujemo, ko odhajamo na pot. Zasrbele so nas pete, potem veste, kaj je sledilo. Kaj se ne bi veselili, saj smo med letom pridno hodili in se tudi potili. Opravili smo do sedaj kar 51 pohodov, kar je več kot 600 udeležb in 12,5 pohodnika na en pohod.
A kje smo vse bili?
Dobro vodena statistika nam pove:
Prečesali smo okolico Konjic,
Skočili smo v Županovo jamo,
Hodili smo na oplotniškem koncu in na Pohorju
Potepali smo se po Guzejevih poteh in spoznali Kozjansko domačijo,
Celjsko hribovje nas je močno vabilo,
Šli smo po trški poti okoli Šoštanja,
Trgali smo grozdje,
Prehodili smo tudi Vincekovo pot v Podgorcih,
Ogledali smo si tudi Ptuj z okolico, kjer smo se skoraj scvrli od vročine,
In skupno 150 letnico dveh pohodnikov smo praznovali in še in še, da se pride do številke 51.
Le kaj bi še naštevala in dajala »lušte«. Pridite zraven in vse to doživite z nami!
A vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo naših šoferjev Toneta, Zdravka, Franja, Slavka, ki so nas varno prevažali. Hvala vsem, hvala naši vodnici Vidi in vsem pohodnikom.

 
Google has deprecated the Picasa API. Please consider switching over to Google Photos

Nada Kovač