Po skrivni poti na skrivni vrh

Rogla je pribežališče pred peklensko vročino v nižini. Zato smo se pohodniki v četrtek zatekli na višino 1517 m. Pri planinskem bivaku smo se odžejali, pustili odvečno opremo in se napotili proti Komisiji. Že takoj na začetku pohoda smo krenili levo in po kakšnem kilometru poti, nam naš Franc reče: »Gremo na Skrivni vrh, poglejte tja gor in tam je ta »Skrivni vrh«, ki ga pokaže in je ves prekrit s smrekovim gozdom. Pa ni bilo važno kam se gre, samo da smo hodili po senci. Zložna pot je vodila skozi gozd in vsi ugibamo, kam nas bo pripeljala. Tako skrivnosten je bil naš vodnik. Ustavimo se pri spomeniku – obeležju in vidimo, da je tam v bližini bila med letoma 1944-45 tiskarna. Tam smo krenili desno po brezpotju strmo v hrib, hodili po visoki travi in si s palicami pomagali utirati pot navzgor. Trava nas je žgečkala po nogah, kmalu smo prispeli na gorsko cesto, jo prečkali in zopet navzgor in prišli smo na «Skrivni vrh«, tako je dejal naš Franc. Nadaljevali smo pot, za nami so bila Lovrenška jezera, potem pa smo po označeni planinski poti prišli do planinskega bivaka, kjer je že dišalo po pečenju na žaru, pa tudi že po dežju in nevihti, ki se je hitro bližala. Kmalu je zagrmelo, začelo je močno deževati, med dežjem je padala tudi toča. Rogla je res kraj presenečenj in prijetnega hladu, ki ga v dolini že kar nekaj časa ni čutiti. Na Rogli si osvežiš telo in dušo.

[widgetkit id=28]