Kolesarjenje po Krasu

Planinci planinskega društva Slovenske Konjice, natančneje kolesarske sekcije, smo na gregorjevo nedeljo izvedli prvo kolesarsko turo v tem koledarskem letu. Jutranji zbor, vsi nasmejani in vožnja do kolesarskega izhodišča brez vinjete po avtocesti… Kaj si lahko za želiš še lepšega? Dokaz, da dober glas seže v deveto vas drži kot pribito, saj nas je na izhodišči pričakalo tudi nekaj željnih članov planinske zveze, ki berejo naše objave. Skupaj se nas je na kolo podalo kar 29. Kar hitro smo lahko ugotovili, da ob morju ni sama ravnina. Kljub poškodbi na začetku kolesarjenja smo uspešno prispeli do gradu Miramare. Samo spuščali smo se. Po krajšem počitku in slikanju okolice smo morali zagristi v prve hribovske kilometre kolesarjenja. Asfalt smo pustili za sabo, pred nami pa samo še makadam in kamenje. Ampak kar se mora se pač mora … In kar hitro smo osvojili drugi cilj našega kolesarjenja Marijino svetišče na Vejni (Monte Grisa). Od tam pa po nadaljevali po stradi Napoleonica (Napoleonska pot) proti slovenski meji. Traso in sam cilj kolesarjenja smo morali malo spremeniti iz takšnih in drugačnih razlogov, a kljub temu smo uspešno prekolesarili – eni delno prehodili, skoraj 70 kilometrov. Bolele so noge, bolela je rit, bolela je duša. A s treningom se da vse utrditi.Vse se pozabi, ker je družba dobra … Ostajajo le lepi spomini na kolesarsko turo Kozina – Trst – Lipica, nakupovalne vrečke na kolesih – če si že v Trstu moraš nekaj kupit. 😊 In plani za nadaljnje ture.

Za PD konjice, Matjaž Rebernak