Do Potočke zijalke in na Olševo

Zadnjo oktobrsko soboto se je poln avtobus konjiških planincev odpravil na frjuks.
Peljali smo se po dolini reke Savinje do Solčave, kjer smo zavili navkreber. Do kmetije Rogar smo prevozili vse ostre zavoje oziroma jih je gospod šofer Edi. Nekatere celo večkrat- naprej in nazaj.
V Podolševi smo začeli svoj pohod proti jami znani po najdišču kamnitega orodja, orodja iz kosti in čeljusti jamskih medvedov ter več kot 150 okostij jamskih medvedov in drugih živali. Potočka zijalka je okoli 100 metrov dolga in do 40 metrov široka, pred okoli 35 000 leti je služila kot lovsko zavetišče.
Po kamnitih stopnicah zavarovanih z jeklenico smo se mimo Zijavke povzpeli strmo navzgor mimo slikovitih skalnih stolpov na greben Olševe. Preko vseh vrhov (najvišja Obel kamen in Govca- 1929m) smo prečili celoten 5 kilometrski greben od zahoda proti vzhodu do Sp. Slemena. Tu nas je čakal šofer Edvard s svojim dolgim avtobusom.
Spust proti Črni na Koroškem nam je dvignil pritisk in pognal strah v kosti, ampak smo srečno zvozili vse ride.
Kljub manjši poškodbi najmlajšega planinca Nika smo se polni lepih vtisov, naužiti vitamina D in prijetno utrujeni vrnili v domače kraje. Pripravnik za vodnika Branko pa bo menda dobil pozitivno oceno od svojega mentorja Jožeta.

Zapisala Irena Rihtarič