Kolesarjenje po Braču

Kot veleva zdaj že tradicija za mesec september, smo se člani PD Slovenske Konjice, natančneje kolesarske sekcije, spet odpravili v južne kraje sosednje države. Že deveto leto to počnemo. Letošnja destinacija je bila prijazna vasica POSTIRA na otoku Brač., ki je bila naša izhodiščna točka za kolesarske podvige po otoku pod vodstvom treh kolesarskih vodnikov iz PD Slovenske Konjice. Opravili smo šest kolesarskih tur – pravih podvigov.
Po nedeljskem popoldanskem nalaganju opreme in koles na prikolico, zgodnjem vstajanju, nočni vožnji s postanki do Splita, vožnji s trajektom na otok in nastanitvi po apartmajih v vasici Postira, smo se nekateri planinci – kolesarji, prvi dan s kolesi odpravili ob obali spoznavat otok do mesta Supetar, ostali pa so loviti sončne žarke na obali ter preverjali slanost morja.
Ker je prvi dan minil v bolj lagodni vožnji, poležavanju in spoznavanju kraja za tiste, ki so bili z nami prvič, je bil že naslednji bolj kolesarsko naravnan … Spoznali smo južni del otoka in po skoraj 90 km kolesarjenja, na nebu zagledali prve zvezde ter v soju zvezd srečno prispeli na izhodiščno točko.
Da je kolesarjenje res užitek, smo naslednji dan imeli v planu kolesarsko traso samo s 170 višinskimi metri. Laganica bi rekli poznavalci.
Že naslednji dan pa je bila na vrsti kraljevska etapa skozi pustinjo Blace. Opremljeni z rezervnimi zračnicami ter “vodo” smo se podali po neznanih makadamskih poteh po severnem delu otoka. Kolesarili smo skozi vas Bobovišča na Moru, mesto Milna ter po makadamski cesti mimo vojaških objektov za podmornice do vznožja pustinje Blaca. Po deset kilometrskem vzpenjanju do vrha pustinje, močnih sunkih vetra, dežju, grmenju in bliskanju, je sledil le še spust do apartmaja. To je dokaz, da nam nič ne pride do živega. Kljub trem ˇpumpanjemˇ koles, premočenosti do kosti, izrečenih neprimernih besedah, se na koncu vse obrestuje z besedami in samohvalo česa vsega sem zmožen …
In če si že na otoku Brač, moraš prikolesariti tudi na Vidovo goro – najvišji vrh otoka s 787 metri nad morjem, kar nam je tudi uspelo. Na vrhu še slikanje za spomin, ter spust v dolino. Da pa ne bi kolesarili samo po asfaltu, saj obstaja tudi makadam ki, ki ga je treba preskusili je bil spust bolj tresoč
Sledila je le še zadnja tura – neke vrste prečenje otoka proti severnem delu in poslovilno kopanje.
Žal je tako, da je vsega lepega prehitro konec, tako se je prehitro končalo tudi naše sedem-dnevno druženje. Skupaj smo prekolesarili približno 340 km in osvojili skoraj 5700 višincev. Sledilo je slovo od otoka, morja, sonca in prijetnih temperatur. Med vožnjo domov smo se ustavili še v Zaboku na skupnem popoldanskem kosilu.
Posebna zahvala gre šoferjem kombijev, ki so nas varno pripeljali na cilj in nazaj domov ter vsem trem kolesarskim vodnikom iz društva za nemoteno izvedbo kolesarskih tur.
Seveda pa zahvala velja tudi vsem udeležencem, ki smo z obilo dobre volje pripomogli, da je kolesarjenje tudi tokrat uspelo in minilo brez kakršnikoli težav. V Slovenijo smo se vsi vrnili s POZITIVNIMI spomini (eni s takšnimi, drugi z drugačnimi) na nepozabna doživetja na kolesu in ob njem.
Na koncu, če strnem v eni besedi vse skupaj … Bilo je lepo …

Matjaž Rebernak

Prebujanje ob zvoku škržatov in morskih valov, zajtrki v prijetni senčki vinske trte, poležavanje v viseči mreži in vsak dan nova presenečenja ter skriti kotički na kolesarskih podvigih … Kakovosten dopust poln nepozabnih doživetij.
Lahko bi rekli, da je kolesarjenje s kolesarsko sekcijo PD Slovenske Konjice postalo pravi užitek!

JČB

Člani kolesarske sekcije PD Konjice smo si za letošnje večdnevno kolesarjenje izbrali srednje dalmatinski otok Brač. Brač je tretji največji otok Jadrana z najvišjim vrhom vseh jadranskih otokov, 778m visoko Vidovo goro, zelo razgibanim terenom, številnimi vinogradi in nasadi oljk, čudovitimi morskimi zalivi in številnimi vasicami, kjer se je ustavil čas … Vse to smo prekolesarili… Prav tako se podali čez puščavo Blaca, kjer stoji samostan, ki je služil duhovnemu razvoju, si ogledali kamnolom bračkega belega kamna in še mnogo več … Vseh lepot in doživetij se ne da opisati … Zasidrali so se v naših srcih, saj smo po večdnevnih naporih, prevoženih 320 km in doseženih 5.000 m višincev, zaploskali in čestitali drug drugemu, da smo vzdržali ter se že po tihem dogovarjali kam bi odšli naslednje leto…
Hvala Matjaž za odlično vodenje in organizacijo, prav tako vsem ostalim pomočnikom pri vodenju in kuhinjskih opravilih …

Danica Kidrič