95 let Planinskega društva Konjice

Obdani z gorami in hribi, smo bili Slovenci vedno gorniški narod in ljubezen do narave in gora je zapisana v naših genih.

Začetki organiziranega gorništva pri nas so bili v domeni nemško-avstrijskih društev.
Leta 1893 so v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo (SPD). Sledil je razmah planinstva na Slovenskem. Ustanavljati so se začele podružnice SPD. Konjičani so sprva delovali večinoma v Podravski podružnici SPD v Rušah, s prihodom mladega sodnika Janka Müllerja v Konjice pa so tudi na Konjiškem začeli razmišljati o svoji podružnici SPD. 28. julija 1927 so na pobudo Janka Müllerja in Karla Gajška ustanovili Dravinjsko podružnico SPD v Konjicah. Verjetno je bil ustanovni zbor v gostišču ali dvorani Narodnega doma v Konjicah, saj je večina ustanovnih članov bila tudi članov ali pa simpatizerjev Sokolskega društva Konjice, ki je imelo tam sedež. Prvi predsednik društva je bil Janko Müller (sodnik), odborniki pa Karl Gajšek (notarski kandidat), Viktor Wagner (nadpoštar), učitelja Alojz Malenšek in Rudolf Podlogar, Tone Meliwa (Windisch-Graetzov gozdar v Lukanji), uradnika Josip Kangler in Franjo Lorber, železniški uradnik Nande Nardin in verjetno še kdo. Gotovo je bil po en odbornik tudi iz Zreč, Oplotnice, Vitanja in Loč. Društvo je imelo tudi veliko podpornih članov. Sedež Dravinjske podružnice je bil v Narodnem domu. Društvo je že v prvem letu markiralo planinske poti na Konjiško goro do Skale, Žičke kartuzije, Črešnjic in na Landturm (Deželni stolp) – najvišji vrh Konjiške gore. Kasneje je Karl Gajšek Landturmu dal slovensko ime Stolpnik.

Konjiška planinca leta 1929

Sledilo je zelo aktivno obdobje društva polno entuziazma in dosežkov. Na Pesku so odkupili hlev lesnega trgovca Winterja in na njegovem mestu postavili planinsko kočo, zaživele so sekcije društva in na Rogli so prevzeli od vojakov 13-metrski leseni stolp. Tovarištvo in dobri prijateljski odnosi med planinci so se odražali tudi v njihovem družabnem življenju, saj so se medsebojno družili, prirejali srečanja, silvestrovanja, predavanja, tombole in plese. V okviru društva je delovala tudi lutkovna skupina. Predvojno idilo je prekinila 2. svetovna vojna, ko so okupacijske oblasti razpustile društvo, arhivske dokumente pa zasegle. Pohorje je postalo zaprto ozemlje.

Na Pesku leta 1938

Po koncu vojne so nekateri predvojni planinci ponovno oživeli planinsko dejavnost in jeseni leta 1950 ustanovili Planinsko društvo Konjice. Zaman so upali na vrnitev požgane koče na Pesku, saj jo je nova upravna razdelitev dodelila planincem iz Oplotnice. Naše društvo je nameravalo na Rogli postaviti novo kočo, vendar do tega ni prišlo. So pa postavili novi kovinski stolp na mestu, kjer je bil prej leseni stolp. Postopoma so se začeli umikati s Pohorja in so se osredotočili na »hišno« Konjiško goro, kjer imamo danes na Stolpniku postavljen stolp in bivak.

Gradimo na marljivem delu dosedanjih članov društva in z optimizmom snujemo nove načrte in izzive.
Ob 95. obletnici ustanovitve društva čestitam članom in prijateljem društva.

Drage planinke in planinci,

Pred 95 leti, 28. julija 1927, je bila ustanovljena Dravinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Konjicah, ki se je po 2. svetovni vojni preimenovala v Planinsko društvo Slovenske Konjice. Društvo se je uveljavilo, postalo priljubljeno in članstvo se je povečevalo. Danes je Planinsko društvo v našem mestu največje in najstarejše aktivno društvo.

Imamo srečo, da živimo v teh naših lepih krajih, kjer pogled od doma seže na Konjiško goro, Pohorje in Boč.

Tako kot vaši predniki ste tudi vi (sam sem priseljen) kot otroci raziskovali poti po Konjiški gori, opazovali živali in se igrali viteze na konjiškem gradu. Ko nekega dne vidiš svoje Konjice od zgoraj in pogled na Pohorje v ozadju, je to zate prelomnica. Takrat se v marsikom vzbudi ljubezen do planinstva. Hrepenenje po gorah z leti narašča in vse bolj si želiš in ceniš tisto, kar je težko dosegljivo in z naporom pridobljeno. Podobno je tudi z razvojem društva. Začne se z načrtovanjem, s prvimi težavnimi in negotovimi koraki ter idejami, nadaljuje pa z vse bolje izdelanimi načrti in uresničenimi cilji.

Največje bogastvo našega društva pa so seveda njegovi člani – planinke in planinci. Planinsko društvo bo še naprej gojilo tovarištvo in prostovoljstvo ter imelo posluh za vse, ki boste želeli sodelovati pri nadaljnjem delovanju in razvoju društva. Še naprej bo opravljalo svoje poslanstvo na področjih varovanja narave, organiziranja gorskega in planinskega vodništva, vzgoje in izobraževanja članstva, vzgoje strokovnih kadrov, planinskih vodnikov in vodnic, markacistov, varuhov gorske narave, mentoric in mentorjev mladinskih skupin. Svoje člane bo še vnaprej spodbujalo k aktivnemu doživljanju narave, predvsem gora, spoznavanju naravnih lepot, kulturnih znamenitosti in skrbelo za organizirano ter varno rekreacijo vseh generacij. Delovalo bo pri vzgoji najmlajših, da bodo zrasli z zavestjo, da je potrebno do narave in okolja, v katerem tako radi živimo in mu posvetimo svoj prosti čas, biti spoštljiv in obziren, prav tako pa do soljudi.

Društvo bo skrbelo, da bo tudi v prihodnje živela ideja Slovenskega planinskega društva izpred 130-ih let o vzgoji članov v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, pogumu, srčni kulturi in spoštovanju. Razvijalo bo dobre planinske navade in običaje, ki so zapisani v Častnem kodeksu vseh slovenskih planincev.

Idej v društvu ne bo zmanjkalo in tudi zagnanosti ne. Ne bojimo se, da v prihodnje zastavljenih ciljev ne bi uspešno uresničevali. Tako kot so na pohodih vzponi in spusti, tako je tudi v društvu. So vzponi in padci , a po vsakem padcu se skušaš pobrati. Nam je uspelo z vašo pomočjo, 540-krat hvala!

Ob 95-letnici Planinskega društva Slovenske Konjice izrekam iskrene čestitke vsem članicam in članom, podpornikom ter prijateljem društva. Želim vam veliko uspehov in optimizma pri nadaljnjem delu ter veliko lepih doživetij na gorskih poteh.

Matjaž Rebernak, predsednik PD Slovenske Konjice