Pomladni sprehod

Ja, Velenje, bo kdo rekel, kaj pa je tam kaj visokega, razgibanega, da se splača iti tja. Pa se je res splačalo. Plan ena sicer ni bil realiziran, smo pa uporabili plan dva in odšli k jezerom: Družmirsko Škalsko in Velenjsko. Pot nas je pripeljala do Velenjskega jezera, pa smo se odločili iti okoli le-tega in to je bil en lep umirjen pohod. Le kdo bi silil kar naprej v hribe, saj je tudi po dolini lepo hoditi. Ob sprehajalni potki so bili cvetoči grmički, črn trn se je odel v belo in zelo močno dišal, češnja si je nadela nova oblačila in ko sva s Sonjo stali pod drevesom, sva bili kar malo omotični in dobro da so naju prebudili čmrlji in čebele, ki so hiteli od cveta na cvet nabirat med…No, pa narava še diha. Najlepši je bil pogled na vodno gladino, ki je bila kot bi jo z oljem namazal, bleščeča, gladka in v njej je odsevala narava obrnjena na glavo. To moraš doživeti, ker tega ne vidiš vsak dan. Sploh ne vem, kdaj smo prišli do nasada jelš in konjev v obori. Žrebiček je bil ves živ in srečen zraven svoje mame. Mi pa zadovoljni, da smo spoznali tudi ta košček naše lepe deželice, odšli do izhodišča in nato vsak na svoj dom.

Nada KOVAČ, marec 2019