Na kozjanskem

Združiti prijetno pot in znanje je vodilo naše vodnice Vide.
V mrkem jesenskem jutru smo odšli na pot proti Bistrici ob Sotli na Kozjanskem, kjer nam je bil cilj vzpon na Svete gore. A glej, bolj ko smo se bližali našemu izbranemu cilju, lepše vreme se je kazalo. Na izhodišču poti pri cerkvi Sv. Petra v Bistrici ob Sotli, nas je sprejel tamkajšnji župnik g. Damjan, tako rekoč naš domačin, ki je bil rojen v Zrečah. Predstavil nam je zgodovino kraja in nas popeljal tudi v tamkajšnjo cerkev. Predstavil nam je tudi življenje prebivalcev v tem koncu Slovenije in velik problem odseljevanja ljudi, ki gredo iz teh krajev iskat delo drugam. Po ogledu cerkve, ki je preprosta, a lepa, smo odšli po markirani planinski poti na Svete gore. Pot je bila prekrita z odpadlim listjem in previdno smo napredovali po strmi poti proti vrhu. Jesen nam je dihala za ovratnik, zato je bilo vreme primerno za uro trajajoč pohod. Pri cerkvi Sv. Marije na Svetih gorah nas je ponovno sprejel g. Damjan, zdaj že kar domač sogovornik in ponovno nam je opisal zgodovino vseh objektov na Svetih gorah. Za vse kar nam je povedal, predstavil ter za prijaznost, smo mu vsi pohodniki hvaležni. V dolino smo se napotili po krožni poti, mimo lesenih stebrov, na katerih so izdolbeni prizori iz Jezusovega križanja. Odhajali smo lahkih nog in v sebi bogatejši za spoznanje, da se lahko družimo in uživamo v lepotah naše Slovenije.

Nada Kovač, oktober 2018