Odišavljen pohod

Še dolgo bom pomnila planinski pohod na Krašnji vrh iz Metlike, ki sta nam ga pripravili dve nadebudni učiteljici in vodnici Alenka in Irena. Kaj nam more vrh visok le 527 m? Vsak ga lahko osvoji. A pojdite z menoj po dolgih lepih poteh v rosnem majskem jutru, kjer se poljsko cvetje sredi travnikov razkošno blešči v jutranji rosi. Kmalu stopimo na mehka tla v gozdu, kjer na obeh straneh rastejo cvetoče akacije naložene z dolgimi belimi grozdastimi cvetovi. Povsod tako omamno diši. Akaciji se pridruži še cvetoči bezeg s svojim kot krožnik belim cvetjem in vse te omamne dišave te kar žgečkajo v nosu. Vsi omamljeni od teh dišav prispemo na vrh Krašnjega vrha, jaz bi mu rekla kar Krasni vrh. Povsod klopce, lepe zelenice, okrog pa razna drevesa, tudi akacije in bezeg. Mi pa kihamo, dihamo in se veselimo. Omotični od teh dišav sedemo za eno uro v stare šolske klopi v Bistri glavi, stari šoli iz leta 1950 in se učimo o Beli krajini. Stroga tovarišica učiteljica nas je veliko naučila. Nihče od nas ne bo pozabil belih brez, belih oblek, mejne reke Kolpe, belokranjske pogače in še kaj… Tako nazorno bi bilo treba današnji dan učiti učence.
Ko danes zaprem oči, se potopim v te dišave in življenje postane lepše.

Nada Kovač