Sončen Rab

O Rabu pa sami superlativi: vožnja, bivanje, pohodi in izleti, hrana in navsezadnje tudi družba. Po dolgi vožnji z avtobusom in nato s trajektom, smo se takoj odpravili na najvišji vrh Raba Kamenjak, ki je visok 408 m. Toliko metrov je bilo treba premagati, da smo ga osvojili. Razdeljeni smo bili v tri skupine in vsem je bil cilj vrh. Najdaljša tura 8 ur je bila za naše najbolj vroče in izkušene pohodnike, srednja skupina je hodila 6 ur, naša skupina pa le 4 ure in tu je bilo večje število nas Četrtkovcev, ki imamo radi krajše in nam primerne ture. Bilo nas je nekaj več kot dvajset in vsi smo dosegli vrh in se tega zelo veselili.
Drugi dan na Golem otoku je bil kar prekratek za ogled vseh ostankov pretekle »mračne« dobe domovine, večja skupina pohodnikov pa je v vročem soncu osvojila še Glavine, 227 m visok najvišji vrh Golega otoka. Res je težko dojeti, da je lahko človek človeku tak sovražnik, da je politika tako surova, nečloveška. Tako je Goli otok pokazal vso grobost človeške družbe. Pa kaj, ko je takih otokov po svetu še mnogo.
Pozabimo na grozote, tu smo, da se razvedrimo, nahodimo, spočijemo na zelenem delu otoka Sv. Grgurja, kjer je morje vabilo kopalce v vodo. Eni so zaplavali, drugi samo noge namočili v slano vodo, pa tudi takšni so bili, ki niso naredili nič od tega.
Do Rajske plaže na Rabu smo se napotili zopet v skupinah tretji, zadnji dan, kjer nam je ostalo kar nekaj časa za radosti ob lepi peščeni obali, ki smo jo zaključili z velikimi kepami sladoleda in pivom. Bilo je pravo poletje in s tem tudi prava poletna žeja.
Sledi še ocena tega tridnevnega planinarjenja po Rabu, Golem otoku in Sv. Grgurju, mislim, da ne pretiravam in rečem: ODLIČNO JE BILO.

Nada Kovač, Stranice