Tudi dež je vreme

Zjutraj se zbudim in pomislim, da je četrtek in na sporedu je četrtkov pohod. Vstati bo treba. Joj! Pogledam ven, dež, megla. A bi šla? Grem, ker je tudi dež »vreme«. Na izhodišču se nas zbere manjša skupina kot po navadi. Kapljice dežja ne ponehajo padati, opominjajo nas, da so »tu z nami«, vendar mi ne klonimo, mi gremo na pohod. Odločimo se, da gremo po bližnjih poteh v naši okolici. Odpremo dežnike in četica gre veselo naprej. Dež nam moči čevlje, stopiš v lužo tu, potem zopet tam, tudi obleka je kljub uporabi dežnikov počasi premočena. A mi gremo na pohod, se smejemo, pogovarjamo, šalimo na naš račun, a glavna tema je bila »vreme«. Ugotavljamo, da je »vreme« vedno, lahko je le sončno in toplo, kar nam najbolj ustreza, a vedno le ni tako. Lahko je oblačno, deževno, mrzlo, piha lahko tudi veter, lahko je vse sneženo, vse se lesketa, a tudi to je vreme. Vreme je kot človek, ki je včasih veder, dobre volje, drugič pa obratno, zagrenjen z mračnim pogledom, skratka nerazpoložen. Mi hodimo naprej in uživamo, saj je tudi vlaga prijetna za kožo, zemljo…. Če nas ulovi dež višje v hribih, se ravno tako zaščitimo, oblečemo anorake ali palerine, pa še dežniki pridejo prav. Naš četrtkovec Franci je pa res trpežen. On nima nikoli dežnika, dežne kaplje mu polzijo po laseh in obrazu, a on je utrjen, nikoli ga ne ulovi prehlad. Ja, tako se moramo Četrtkovci podrejati vremenu, nekateri nas imajo že za deževnike. Pohod se navadno konča kje na toplem čaju, na kavi, a mi ne odnehamo. Hodimo in naslednji četrtek se zopet dobimo in gremo. 

Naš moto je sledeč: Nikoli ne vprašaj, kakšno bo vreme, kajti VREME bo!