Hrvaški Klek za konjiške planince ni bil dovolj vabljiv, tako so se v soboto v manjših skupinah raje razkropili po vabljivih slovenskih gorah. Skupina »veteranov« se je napotila na Moličko planino in do Korošice, nekateri tudi na 2350 m visoko in že tudi za vzorec zasneženo Ojstrico. Na Kocbekovem domu na Korošici jih je gostoljubno pričakala oskrbnica Mojca, ki ima lepo navado, da vse rojake Konjičane in Oplotničane počasti z izvrstnim planinskim čajem in borovničevcem. Tako podkrepljeni so z lahkoto premagali razgibano pot preko Vodotočnika in Deske nazaj do planine Podvežak.

J. Ka.

NAŠI VETERANI, NO ENIH PAR JE RES, SAMO DRUGI SE BODO PA MORALI ŠE PREKLETO POTRUDITI, DA SI TA STATUS PRIBORIJO

ČLOVEK TEŽKO RAZUME, ZAKAJ MORAJO PLANINCI, TAKOJ, KO SE USTAVIJO PRIČETI JESTI ALI PA PITI.

KO JE TREBA V CERKEV K MAŠI, TO NAŠIM VETERANOM NIČ KAJ NE DIŠI

NO V KOČO, NA LITER PA GREDO BREZ VSAKE PROŠNJE

VODJA VETERANOV MED GLOBOKIM PREMISLEKOM IN POGLEDOM ZAZRTIM V PRIHODNOST

DELAVEC OD MILKE

VIŠEVNIK

V soboto, eno najlepših v minuli planinski sezoni so se mladi in starejši konjiški planinci odpravili do Pokljuke, od koder so opravili celodnevno krožno turo na Viševnik in do Blejske koče na Lipanci, visoko nad dolino Krme, med jesensko obarvanimi macesni, vas čas z veličastno kuliso zasneženega triglavskega pogorja v ozadju...
J. Ka.

SKUPINSKA POD TRIGLAVOM

V DALJAVI SE ŽE VIDI ZIMA

MIRA IN VLADO PRI ČRPANJU ŠE ZADNJIH TOPLIH SONČNIH ŽARKOV, ZIMA BO DOLGA KURILNO OLJE PA DRAGO

NI VAŽNO KAKO IZGLEDA SAMOKOLNICA, BOLJŠE SE JO JE OGNITI NA DALEČ (ENAKO VELJA TUDI ZA KRAMP, MOTIKO, LOPATO...)