Že osmič zapored je na najvišjem vrhu Konjiške gore, Stolpniku, potekalo srečanje planincev od blizu in daleč. Največ je bilo seveda planincev iz Konjic, Vitanja, Zreč, Oplotnice, ki so na Stolpniku že kar stalni inventar, prišli pa so tudi planinci iz bolj oddaljenih krajev, kot so Kočevje, Maribor, Celje ... . Na vrhu jim je najprej dobrodošlico zaželel konjiški župan g. Janez Jazbec, ki se je ob tej priložnosti spomnil tudi na praznik, kateremu je pohod tudi posvečen.

Ker pa je vreme služilo tako kot se za takšeno srečanje spodobi, so planinci ostali na vrhu vse do popoldanskih ur, čas pa so si zapolnili s prepevanjem ter prijateljsko izmenjavo tekočih in manj tekočih dobrot iz nahrbnikov. Prijeten dan so zaklučili pri nastajajoči lovski koči pri Štepihu, kjer so jih pričakali gostoljubni lovci, z želodcu prijaznimi stvarmi.

KER SMO VEDELI DA BO VROČE SMO NA VRHU NAMESTILI TUŠ. TAKOLE PA ZGLEDA FRANCI NEPOSREDNO PO TUŠIRANJU

ŽUPAN IZ PTIČJE PERSPEKTIVE

KJER JE STOLP, MORA BITI TUDI PARIZ

NE VEM ZAKAJ SO SE VSI TUŠIRALI OBLEČENI

JANA NE MORE IZ SVOJE KOŽE, ČEPRAV JE ŠOLSKEGA LETA ŽE KONEC, ONA ŠE KAR ZAKLJUČUJE OCENE.

OPLOTNIČANI RADI NAZDRAVIJO Z RDEČIM. DOBITI OD NJIH KAKŠEN KOZARČEK PA JE KAR PROBLEM. VSE V SLOGU, TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO

VITANJČANI IMAJO NA STOLPNIKU LASTNO MIZO, TODA SVOJE SE JIM ZDI ŠKODA, ZATO SEDIJO ZA DRUGO.

TUDI BREZ ANE ZNA BITI LUŠTNO

ŽUPAN PRI RAZLIVANJU DRAGOCENE TEKOČINE. NO PA SAJ VINA IMAMO HVALA BOGU DOVOLJ BOLJ BI BILO KRITIČNO ČE BI RAZLIVAL VODO.

PRAVI PROFESIONALCI, VSE PO NOTAH.

KAVE JE ŠLO NA KUBIKE, LE KAJ POČNE DAVKARIJA

TAKOLE PA SMO UDARILI PO HRANI, PRI LOVCIH

TISTI KI NISO IMELI DENARJA ZA GOLEŽ PA SO POTEM TAKOLE BEŽALI (ZA NJIMA V AVTU RAZJARJENI LOVEC)