BISTRIŠKI VINTGAR

VINTGAR

Verjetno zadnjič v tej planinski sezoni so se konjiški planinci odpravili na turo, ki še ni bila zabeljena s snegom. Če gre soditi glede na padavine, ki letos močijo naše kraje, se nam namreč obeta zima z obilico snega. Tokrat je bilo veselega dela poti, pod katerega planinci štejejo del, ki ga prebijejo v avtobusu kar hitro konec. Njihova pot se je pričela v Slovenski Bistrici, od koder so se podali proti Trem kraljem skozi čudovito sotesko Bistriškega vintgarja, ki jih je očaral z neštetimi slapovi ter brzicami potoka Bistrice. Po dobri štirih urah hoje so planinci prispeli do Treh kraljev, kjer so se okrepčali z raznimi bolj in manj tekočimi pripravki, še posebej pa so se razveselili darila , ki jim ga je poklonil Martin Pšeničnik, ki spoštuje tradicijo SV.Martina, čeprav krivdo za to ime ne nosi sam. Kljub veselemu razpoloženju je bil pred njimi še spust v dolino, kjer jih je čakal avtobus, ki ponavadi pomeni konec vseh planinskih muk.

U.V.

POGLED OD ZADAJ

GRABEN

GRABEN OD BLIZU

KALEB FAMILY IN SMREKA VELIKANKA

IZGUBLJENI V MEGLI

V SOBOTO SE JE BILO PAMETNO DRŽATI MARTINA IN KOZARCA

KAR NEKAJ KOZARCEV JE BILO POTREBNIH...

PREDEN SE JE NAŠE NAJBOLJ PEVSKO OMIZJE VSTALO IN ZAPELO

NEUSPEŠNO POGAJANJE Z ŠOFERJEM AVTOBUSA, DA PRIDE PO NAS K TREM KRALJEM

SKUPINA ŠE FOTOSPOSOBNIH

SLIKE:J.Ka.

TEXT: U.V.